Multilingual Illustrated DVD [Tutorial]

Biološko gledano "se razvoj človeka začne z oploditvijo", ko se ženska in moški, ki imata vsak po 23 kromosomov, združita in pride do spojitve spolnih celic.

Žensko spolno celico imenujemo "jajčece", toda pravilnejši izraz je oocita.

Moška spolna celica je znana kot "spermij", a primernejši izraz je spermatozon.

Ko se oocita sprosti iz ženskega jajčnika, kar imenujemo ovulacija, se oocita in spermatozoon združita v enem od jajcevodov, ki ju imenujemo tudi Fallopijevi cevki.

Jajcevoda povezujeta jajčnika z uterusom oz. maternico.

Pri tem nastane enocelični zarodek, ki ga imenujemo zigota, kar pomeni "biti združen".

Zigota ima 46 kromosomov, ki predstavljajo edinstveno izdajo posameznikovega popolnega genskega zapisa. Osnove tega velikega projekta ležijo v tesno zvitih molekulah, ki jih imenujemo DNK. Le-te nosijo navodila za nadaljnji razvoj celotnega telesa.

Molekule DNK so podobne zviti lestvi, ki jo imenujemo dvojna vijačnica. Stopničke te lestve so narejene iz parnih molekul oziroma baz, imenovanih gvanin, citozin, adenin in timin.

Gvanin je združljiv samo s citozinom, adenin pa samo s timinom. Vsaka človeška celica vsebuje približno 3 milijarde teh baznih parov.

DNK vsake posamezne celice nosi toliko informacij, da bi, če bi želeli le-te natisniti in pri tem navedli samo prvo črko vsake baze, potrebovali več kot 1,5 milijona strani!

Če bi jih položili eno za drugo, bi DNK vsake posamezne celice meril 3,3 čevlja oziroma 1 meter.

Če bi lahko odvili ves DNK, ki ga vsebuje 100 trilijonov celic odraslega človeka, bi se le-ta raztezal 100 milijard kilometrov v dolžino. Ta razdalja je 340-krat večja kot od Zemlje do Sonca in nazaj.

Približno 24-30 ur po oploditvi se zigota začne deliti. Med mitozo se celica razdeli v dve celici, dve se razdelita v štiri in tako naprej.

Že 24-48 ur po oploditvi lahko potrdimo nosečnost, saj je v materini krvi moč zaznati "faktor zgodnje nosečnosti".

3 do 4 dni po oploditvi se celice zarodka oblikuje v kroglico, zarodek pa imenujemo morula.

Do 4. ali 5. dneva začne ta kroglica celic postajati votla in zarodek na tej stopnji je blastocista.

Celice znotraj blastociste imenujemo embrioblast, iz njega pa se kasneje razvijejo glava, telo in druge strukture, ki so življenjskega pomena za razvijajočega se človeka.

Celice znotraj notranje celične gruče imenujemo embrionalne zarodne celice, saj se iz njih lahko razvije več kot 200 vrst celic, ki sestavljajo človeško telo.

Zarodek pripotuje iz jajcevoda in se ugnezdi v notranjo steno maternice. Ta proces, imenovan ugnezditev, se začne 6. dan in konča 10 do 12 dni po oploditvi.

Celice rastočega zarodka začno proizvajati hormon humani horionski gonadotropin (HCG), ki ga zazna večina testov nosečnosti.

HCG nadzoruje hormone in preprečuje normalen mesečni cikel, zato se nosečnost lahko nadaljuje.

Po ugnezditvi se iz celic na zunanjem delu blastociste razvije placenta, ki povezuje materin in zarodkov krvni obtok.

Preko placente razvijajoči se človek dobiva od matere kisik, hranilne snovi, hormone in zdravila, odvajajo pa se odpadne snovi. Hkrati placenta tudi preprečuje mešanje materine krvi s krvjo zarodka oz. plodu.

Placenta proizvaja tudi hormone in vzdržuje telesno temperaturo zarodka oz. plodu, ki je malo višja od materine.

Z razvijajočim se človekom je povezana preko žil v popkovnici.

Placentina zmogljivost ohranjanja življenja se lahko kosa z najmodernejšimi aparaturami na intenzivnih oddelkih.

Do enega tedna se celice notranje celične gruče oblikujejo v dve plasti: hipoblast in epiblast.

Iz hipoblasta nastane rumenjakova vrečica, ki je ena od struktur, preko katere zarodek v zgodnji fazi dobiva hranljive snovi od matere.

Iz celic epiblasta nastane membrana, imenovana plodnik, znotraj katerega se zarodek in kasneje plod razvija do svojega rojstva.

Pri dveh tednih in pol se iz epiblasta oblikujejo tri specializirana tkiva oziroma klične celice imenovane ektoderm, entoderm in mezoderm.

Iz ektoderma se razvijejo številna tkiva, kot so možgani, hrbtenica, živčevje, koža, nohti in lasje.

Iz entoderma pa se razvijejo dihalni in prebavni sistem ter tudi veliki organi, kot so jetra in trebušna slinavka.

Iz mezoderma se razvijejo srce, ledvice, kosti, hrustanec, mišice, krvne celice in druga tkiva.

Pri 3 mesecih se možgani razdelijo na tri osnovne dele: sprednje, srednje ter zadnje možgane.

Prav tako pa se začneta razvijati dihalni in prebavni sistem.

Ko se pojavijo prve krvne celice v rumenjakovi vrečici, se v zarodku začno oblikovati krvne žilice. Prav tako se razvije tudi srčna cev.

Skoraj istočasno se hitro rastoče srce zvije navznoter in razvijati se začneta ločena srčna prekata.

Srce začne utripati 3 tedne in 1 dan po oploditvi.

Krvni obtok je prvi sistem oziroma skupina med seboj povezanih organov, ki dosežejo funkcionalno stanje.

Tretji in četrti teden se že kažejo orisi oblike telesa, saj je možgane, hrbtenico in srce zarodka zelo lahko prepoznati v rumenjakovi vrečici.

Hitra rast povzroči zvitje razmeroma ploskega zarodka. Pri tem procesu se del rumenjakove vrečice zraste z delom prebavnega sistema in tako nastaneta prsni koš in trebušna votlina razvijajočega se človeka.